Gorica pri Kočevskih Poljanah
Marsikateri Marijin častilec še ne ve,da ima tudi Dolenjska svoje Brezje,in sicer že celih 300 let.Tako začenja svoje pisanje o božji poti pri Mariji Pomočnici na Gorici pri Kočevskih Poljanah zgodovinar in župnik Ivan Veider v Bogoljubu leta 1931.Takrat,ko jo je opisoval Veider,je bila to božja pot kočevskih Nemcev,ki so v večini živeli v Poljanah,ter Slovencev iz Toplic in okolice.Razmere so se v zadnjih šestdesetih letih močno spremenile. Na Kočevarje zdaj spominja le še krajevno ime Poljane, tudi božja pot,ki je bila v preteklosti cvetoča,je danes bolj znana le prebivalcem okoliških vasi proti Dvoru,Črnomlju in Novemu mestu kakor pa širši Dolenjski.
Gorica leži na 250 metrov visoki terasi,od koder je lep pogled po Črmošnjiški dolini,ki se prav tu razširi in steza proti Soteski,kjer zavije Krka v smeri k Novemu mestu.Najlepši pogled nanjo se nam ponudi s partizanske magistrale,ki pelje od soteškega gradu proti Beli krajini.Mogočen zvonik,pokrit s sicer preprosto štirikapno pločevinasto streho,in okrogla cerkvena stavba kažeta na razkošno baročno zasnovo cerkve,ki so si jo v preteklosti lahko privoščili le tam,kjer so imeli bogate dobrotnike,ali pa požrtvovalne romarje.Na Gorici so cerkev sezidali hvaležni romarji,ki so prihajali iz bližnje Kočevske in od vseh strani Dolenjske.V zasnovi cerkev spominja na Novo Štifto pri Ribnici,saj je osmerokotna stavba z bifornimi okni,ob prezbiteriju pa ima prizidan visok,daleč viden zvonik.
Cerkev ima tri oltarje.Posebno zanimiva sta glavni in stranski,ki sta dragoceni baročni deli.Po sodbi strokovnjakov naj bi nastala ob koncu 17.ali v začetku 18.stoletja.V glavnem oltarju kraljuje kip Marije Pomočnice.Marija,upodobljena v naravni velikosti,sedi na prestolu in v naročju drži božje Dete.Jezus z eno roko boža Marijo, z drugo pa blagoslavlja častilce.Marijo in Jezusa obdaja šest angelov,ki igrajo na različna glasbila.Po zapisu izpred vojne je bilo nekoč okrog trona kar dvanajst angelov z glasbili-ta nebeški orkester pa je nekdo močno zredčil.Tudi stranski oltar Svete Trojice je delo istega rezbarja in prav tako bogat v okrasju.Baročni kiparji so bili izvirni mojstri,ko so delali pašo za oči...
Pa naj povem še to,da v zvoniku ni električne napeljave in je možno zvonjenje samo ročno,zato se vsako nedeljo zbirajo tam pritrkovalci,da počastijo Marijo.