60 Kravji bal v Bohinju
60 KRAVJI BAL V BOHINJU
Slovesna prireditev ob zaključku sezone, dne 17. september 2017, ki se odvija na prireditvenem prostoru pod Pršivcem v Ukancu in je najstarejša prireditev v Bohinju. V obliki, podobni današnji poteka že od leta 1954. Starejši Bohinjci se še spominjajo prvih začetkov, ki izhajajo iz praznovanja v poklon planšarjem ... ...
ki so vsako jesen prignali trope krav iz bohinjskih planin nazaj v dolino. Gospodarji so jim v stari gostilni pr' Tomažovc v Češnjici pripravili zabavo, o kateri se je glas zanesel po vsem Bohinju in so se je udeleževali v vedno večjem številu. Okoli leta 1925 so jo združili z zaključkom turistične sezone in planšarjem so se pri praznovanju pridružili tudi natakarji bohinjskih hotelov. Sprva praznična nedelja domačinov je po drugi svetovni vojni prerasla v organizirano atrakcijo bohinjskega turizma ... ...
Prireditev je sicer odvisna od vremenskih pogojev, vendar je v vseh svojih letih delovanja le malokrat odpadla. Leta 2008 jo je obiskalo preko 6000 obiskovalcev, lepo vreme v Bohinju je tudi v letu 2009 privabilo množice na travnik v Ukancu (okrog 8000 obiskovalec Kravjega bala). Zaradi svojega prekrasnega ambienta ob jezeru pod Pršivcem, ki je pravi magnet za turiste, poleg tega pa bližina slapa Savice, Žičnice Vogel, možnost sprehodov po okolici in bogat zabavno kulturni program omogočajo več kot kvalitetno preživeto jesensko nedeljo ... ...
Prednost in privlačnost prireditve je vsekakor tradicija in prenašanje le te na mlajše rodove, kar velja tako za domačine kot za obiskovalce. Ogledamo si lahko opravo in opremo (basengo) planšarjev ter s cvetjem okrašene trope živine (v sprevodu 13 bohinjskih cik) , nastope folklornih skupin, godbo na pihala, zabavne kmečke in pastirske igre, v zadnjih letih pa pripravljamo tudi prikaz gozdarskih orodij in naprav ter varne rabe le-teh ... ...
Na Kravjem balu pa seveda ne manjka niti dobre hrane in pijače. Poskusimo lahko pristne kmečke dobrote iz kmečke kuhinje ter pravi Bohinjski sir. Za spominek pa domov odnesemo katerega od izdelkov domače obrti, ki jih lahko kupite na sejemskem delu prireditve. Ali kot je rad povedal »Ukčev ata« (Franc Cvetek) v svojih pozdravnih govorih na kravjem balu: »Pa tud' ostali državljani gredo z Bohinja okrepčani, na duhu in telesu sveži pridobijo tud' na teži!« ... ...
Planina Velo polje
PLANINA VELO POLJE
Pohajal bodeš po prelepi okolici in lazil na bližnje solnčne vrhove in duša ti bode zopet vesela, duh boder, čil in podjeten za vsakovrstno delo. Prerojen se povrneš na svoj dom, da zopet pohitiš drugo leto v kraj miru in sreče na krasno Velo polje po katerem veje božanstveni duh Valentina Vodnika … …
Pašna planina Velo polje je najvišje delujoča bohinjska planina. V pisnih virih je prvič omenjena v 16. stoletju. Nekoč so tu pasli živino kmetje in kosezi iz srenje Studor. Kasneje je planino prevzela srenja Češnjica - živinorejci s Podjelja in Koprivnika, ki vztrajajo še danes. V svetem Jakobu so majerji in majerice prignali živino na Velo polje iz nižjih senožetnih planin. Temu so rekli 'basenga'. S seboj so prinesli vse potrebno za delo in bivanje. Danes na planini prevladuje govedo, nekoč pa so pasli tudi koze in ovce, ponavadi so zredili tudi nekaj svinj. Do konca avgusta ali začetka septembra so pastirji ostali na planini, kjer so pasli živino, vsak dan na drugem kraju (dnina ali dnevna paša), molzli in izdelovali sir, mohant, skuto, maslo, nekoč tudi sirčke ožemke. Prostega časa je bilo malo, vsak konec tedna je prišel kdo od domačih iz doline, da je prinesel hrano in odnesel pridelane mlečne izdelke … …
Planina Velo polje spada med največje in najvišje ležeče (1675 m) planine v naših gorah. Njena edinstvena lega v osrčju Triglavske skupine in v samem vznožju Triglava ji zagotavlja prvenstvo med našimi visokogorskimi planinami. Velikanska ravnica Velega polja, ki se ji na jugu priključuje podobna, le malo manjša ravnica Malega polja, ki jo krasijo značilni meandri močnega potoka, leži ob vznožju številnih vrhov, med katerimi je najpomembnejši Mišelj vrh, Tosc, Vernar in seveda Triglav … …
Precej visoko nad planino stoji na pobočju Tosca Vodnikov dom. Čez planino peljejo zelo obljudene poti, zato spada Velo polje med najbolj obiskane planine. Posebno pa je planina privlačna v času smuke. Glede tega je Velo polje že od nekdaj pojem. V podaljšku Malega polja in v izteku Mišeljske doline leži planina Pod Mišelj vrhom (1650 m), ki je nekako podružnica Velega polja, čeznjo pelje pot z Velega polja proti planini v Lazu in Triglavskim jezerom … …
Vodnikov dom na Velem polju (1805 m) stoji na majhni terasi sredi zahodnega pobočja Tosca, dobrih 130 m nad dnom Velega polja. Tod mimo pelje bohinjski pristop na Triglav, dom pa je tudi izhodišče za ture na nekatere okoliške vrhove, ki pa so dostopni le izurjenim planincem. Okolica Velega polja spada med najlepša smučarska območja naših gora, zato je dom pogosto obiskan tudi v času turne smuke. Izpred doma je lep razgled, izmed okoliških vrhov zlasti izstopata bližnji Mišelj vrh in seveda Triglav. Od tod dobimo tudi dober pregled nad vrhovi območja planine Krstenice in Fužinarskih planin … …
Stara Vodnikova koča je bila zgrajena leta 1895. Leta 1909 so jo prestavili na sedanje mesto, kjer ta ljubka lesenjača še danes stoji poleg novega velikega doma iz leta 1958 (večkrat obnovljena, nazadnje leta 1986). Dom se imenuje po pesniku Valentinu Vodniku, ki je bil tudi velik ljubitelj gora in sploh eden prvih obiskovalcev višin okrog Triglava. Dom ima v 5 sobah 20 postelj in 38 skupnih ležišč, tudi zimsko sobo s 5 ležišči, ter tekočo toplo in mrzlo vodo. Odprt je poleti in dolgo v jesen. Prijazno osebje doma vas pričakuje, da vam postreže s čajem in toplo hrano, dom je v upravljanju PD Bohinj - Srednja Vas … …
Dostopi do Vodnikovega doma na Velem polju so možni s Stare Fužine po dolini Voje, z Uskovnice, z Uskovnice preko planine Konjščica, z Rudnega polja, s planine Lipanca pod Debelo pečjo, iz Krme čez Bohinjska vratca, s planine Krstenica, čez Fužinarske planine in doline Triglavskih jezer. Ture od Vodnikovega doma so možne na Krsteniški, Jezerski in Prevalski Stog, na Debeli vrh, na Škednjovec, na Mišelj vrh, na Mišeljski Konec, na Triglav, na Vernar, na Tosc, po Veljski dolini na Dolič, na Planiko, na Kredarico, k Staničevemu domu in še mnogo drugih poti … …
Zgodba potoka na Malem polju (več na spletni strani) … …
Na tem mestu (več na spletni strani) … …
Zahodno na planini (več na spletni strani) … …
Krištanov stan (več na spletni strani) … …
Dolgoletni sirar in človek (več na spletni strani) … …